Digitalni registratorji so samostojne, baterijsko napajane, merilne enote z lastnim spominom. V uporabniško prednastavljenih intervalih samodejno merijo in beležijo izmerjene veličine in jih shranjujejo v lasten spomin za kasnejšo obdelavo, analizo ali arhiviranje. Ker so baterijsko napajani so tudi odlična in priročna rešitev za meritve na terenu ter mobilne laboratorije.
Nekateri registratorji imajo zaznavala (senzorje) že vgrajene (na primer registratorji za temperaturo, vlago, tlak, vibracije, pospeške), registratorji s tokovnimi in napetostnimi vhodi pa so predvsem namenjeni uporabi v splošnih meritvah za priklop najrazličnejših industrijskih in procesnih senzorjev, katerih izmerke želimo shranjevati za kasnejšo obdelavo ali analizo. V tem primeru so senzorji že opremljeni s tokovnimi ali/in napetostnimi izhodi in se jih enostavno poveže z registratorji.

Najbolj pogosta uporaba digitalnih registratorjev obsega aplikacije, kjer se spremlja gibanje parametrov skozi daljše časovno obdobje in katerih vrednosti je potrebno beležiti in arhivirati, bodisi za potrebe analize procesov, overovitev ali inšpekcijskega nadzora. Ker registratorji samodejno beležijo izmerke v svoj spomin prisotnost »popisovalca« ni več potrebna. Na ta način se zmanjša obremenitev osebja in poveča zaupanje v točnost in doslednost podatkov.

Kjer je potrebno zagotavljati ustrezne parametre skozi časovno obdobje in nas zanimajo samo rezultati, ni pa nujna potreba po t.i. »on-line« meritvah oz. neposrednem alarmiranju so registratorji primerna izbira. Uporabnik lahko alarme spremlja lokalno na samem registratorju (LED utripalka), meritve za potrebe analize ali arhiviranja pa občasno prenese na PC preko povezovalnega kabla. Registrator se »nastavi« preko nameščenega programa na PC-ju. Ko je nastavljen se ga odklopi in namesti na merilno mesto. 

Merilniki razdalij, pozicij, zasukov in oddaljenosti imajo za svoje merilno območje umerjen izhodni tokovni 4-20 mA ali/in napetostni 0-1V signal (lahko tudi druge), odvisno od vrste merilnika. Na drugi strani pa imajo merilni registratorji MADGETECH na voljo različne tokovne in napetostne vhode za priklop takšnih senzorjev. Na sliki je prikazan 8 kanalni registrator in nekaj tipičnih senzorjev za razdalje in pozicije. Spodnji, 8 kanalni registrator, lahko meri in beleži celo meritve iz več (osem) merilnikov sočasno, za vsak merilnik pa ima na voljo kapaciteto za 16.383 meritev v lastnem spominu.

Madgetech registratorji omogočajo določanje inžinerskih enot kar pomeni, da v registratroju uporabnik sam nastavi vrednosti, ki ustrezajo dolžini/oddaljenosti/zasuku in so nadalje prikazane v njemu uporabnih inžinerskih enotah, npr. m, mm, inch, rad, x, y ...

Slika 1: Nastavitev inžinerskih enot za senzor z območjem od 0 - 50 mm

Na sliki 1 je prikazan način določanja inženirskih enot za merilnik s 4-20mA izhodom, katerega merilno območje pokriva merjenje od 0 do 50 mm. Pri izhodnem signalu 4mA iz senzorja (le ta ustreza tudi vhodnemu signalu 4mA na logerju), je temu ustrezna razdalja 0 mm. Za 20mA ustreza razdalja 50mm. Obe vrednosti, kot tudi vse vmesne, so prikazane v grafični obliki (slika 2) in tabelarični obliki (slika 3). Prikazane so izmerjene in shranjene za vsak kanal (vasak merilnik) posebej.

Slika 2: Grafični prikaz meritev v mm za vseh 8 kanalov (8 merilnih mest)

Slika 3: Tabelarični prikaz meritev v mm za vseh 8 kanalov (8 merilnih mest)

Kadar je število merilnih mest veliko ali kompleksno je predvsem presoja uporabnika, kdaj je meriln(a) mest(a) smotrno opremiti tudi z neposrednimi alarmi. Namreč, ko sistem enkrat omogoča tudi neposredno alarmiranje (na primer na e-mail ali GSM) je v večini primerov mogoče pravočasno »prestaviti« stanje, ne da bi na izdelku nastala nepopravljiva škoda. Osnovno neposredno alarmiranje omogočajo tudi registratorji, a le v neposredni povezavi s PC-jem preko povezovalnega kabla.

Način uporabe - osnovni: v (registratorju) se preko PC-ja nastavi parametre merjenja, interval vzorčenja (beleženja meritev v lastni spomin) ter alarmna stanja. Ko je registrator nastavljen, se ga odklopi in namesti na merilno mesto. Meritve se občasno lahko prenese na PC za potrebe arhiviranja. V primeru, da je prišlo do alarma, vpogled v shranjene meritve omogoča analizo stanja. Ker vrednost (izmerek) ni vedno edini pokazatelj (ne)ustreznosti bo zato še kako dobrodošla tudi časovnica, na osnovi katere je mogoče odčitati čas trajanja presežene vrednosti in tako ugotoviti ali je artikel še uporaben.

Pogoj za napreden način uporabe je, da je med registratorjem in nadzornim računalnikom vzpostavljena stalna povezava preko povezovalnega podatkovnega kabla in da je nadzorni računalnik stalno vključen. Za potrebe alarmiranja na e-mail in GSM pa tudi, da ima nadzorni računalnik omogočeno stalno internetno povezavo.